Enolončnice
Enolončnice so samostojna jed, pogosto uporabljamo tudi izraz jedi na žlico. Izraz enolončnice izhaja od naših prednikov, ki so pogosto jedi kuhali v enem loncu. Čeprav lahko enolončnice ali jedi na žlico skuhamo v enem loncu, vseeno potrebujemo še kakšno dodatno ponev, da popražimo čebulo ali pripravimo prežganje.
V enolončnice pogosto dodajamo prežganje, čeprav v današnjem času ni preveč priljubljeno.
Pri kuhanju jedi na žlico običajno uporabimo meso, zelenjavo, stročnice in testenine. Izredno priljubljene so mineštre, kjer uporabimo sezonsko zelenjavo, ki nam ostaja na vrtu. Poleg klasičnih enolončnic poznamo tudi mlečne juhe.
Jedi na žlico so samostojna jed, ki nadomesti kosilo. Kadar skuhamo brezmesno jed, potem dodamo kakšno drugo beljakovinsko živilo. Beljakovine vsebujejo stročnice, mleko, jajca ali skuta.
Tudi pri kuhanju jedi na žlico moramo upoštevati nekaj načel. Za začetek izberemo živila, ki se približno enako dolgo kuhajo. Če bomo v receptu uporabili živila, ki se kuhajo dlje časa, damo kuhat prej, ostala živila dodamo kasneje. Jed ponudimo v skodelicah, ki so nekoliko večje od globokih krožnikov. Jedi na žlico lahko tudi razdelimo, na grobo na brezmesne in jedi z mesom.
Brezmesne enolončnice so najpogosteje mlečne in zelenjavne. Mesne jedi na žlico pa ločino glede na to, kakšno meso bomo dodali: perutnino, govedino, teletino, drobnico, ribe, svinjsko meso in divjačino.
K enolončnicam lahko ponudimo samo kos sveže pečenega kruha,